V pradavnini je človek ujel in nabral kolikor je potreboval – hrane, ki se je ne bi dalo koristno porabiti praktično ni bilo. Prehod iz lovstva in nabiralništva v gojenje kulturnih rastlin je eden največjih intelektualnih preskokov v zgodovini človeštva, saj je poleg odličnega poznavanja narave – okolja okoli nas, zahteval načrtovanje v naprej – pri večini kultur vsaj pol leta, pri večjih živalih pa več let.
Najprej so bile kmetije namenjene izključno preživetju kmetov, ki so zemljo obdelovali in redili živali. S pojavom velikih mest – na našem ozemlju že v rimskih časih se je pojavila potreba po pridelovanju z namenom oskrbovanja mest(prodaja viškov). Vmes se je pojavil še srednji vek – kjer so ljudje pripadali graščaku
Najbolj razvito in znanstveno obdelano sonaravno gospodarjenje se je v modernem svetu razvilo prav v Avstro-ogrski monarhiji. Zato Slovenci še vedno uživamo v veliki prednosti pred ostalimi svetovnimi narodi, ko gre za sonaravno gospodarjenje.
No v vmesnem času se je dogajal eksperiment planskega gospodarstva – danes bi rekli planske ekonomije, ker je bilo petletno planiranje uvedeno tako v gospodarstvu, kot v kmetijstvu.
Pred približno tridesetimi leti se je na področju kmetijstva začel razpad sistema. Po eni strani opuščanje kmetij, po drugi strani hiper-intenzivna pridelava. Več o tem v v kakšnem drugem blogu.
Danes nam tehnologija omogoča, da proizvedemo natančno toliko, kot je potrebno. Naj podrobneje razložim na primeru naše kmetije.
Naša kmetija je sonaravna in se ukvarja z gojenjem živali proste reje. Taka vzreja od nas zahteva, da uporabljamo hrano in vse pripravke, ki so pridelani na ekološki način kar pomeni, da niso strupeni in se v naravi hitro razgradijo. Živali proste reje večino časa preživijo na pašnikih, kar od nas zahteva podroben pašni načrt in pridelavo zadostne količine hrane za zimsko obdobje, ko hrane v naravi primanjkuje.
Iz zgoraj napisanega sledi, da je kapaciteta naše kmetije (število živali, ki jih lahko vzgojimo) omejena. V konkretnem primeru za našo kmetijo ocenjujemo, da lahko hkrati vzgajamo do 8 prašičev, 10 koz in 30 kur.
Ker tudi kmetje živimo v tržni ekonomiji smo prisiljeni upoštevati pravilo ponudbe in povpraševanja. Zato je za nas ključno, da če je le možno vse živali vzredimo za znanega odjemalca – ideal bi bil da za vsako žival, ki jo pasemo poznamo kupca že preden žival kupimo oz preden se le ta rodi.
Prednosti za kupca so
- garantirana dobava
- fiksna cena
- možnost nadzora 1 : kupec lahko žival spremlja na video posnetkih
- možnost nadzora 2 : kupec lahko (z družino) kadarkoli obišče kmetijo in preveri, kaj se dogaja z njegovo živaljo
- možnost nadzora 3: kupec lahko kadarkoli pregleda krmo, vodo, dodatke